Georafska Karta Slovenije

Kontrolni seznam za oddajo prispevka V postopku oddaje se od avtorjev zahteva, da potrdijo skladnost prispevka s spodaj navedenimi točkami, prispevek pa se lahko zavrne, če ne ustreza navedenim usmeritvam. • Članek še ni bil obljavljen. Članek prav tako v danem trenutku ni v procesu recenziranja pri drugi reviji.

• Članek je shranjen v formatu programov Microsoft Word ali OpenOffice. • Kjerkoli je to mogoče, so v članku navedeni spletni naslovi do vseh navedenih referenc. • Besedilo je napisano v pisavi velikost 12. V besedilu se izogibajte podčrtavanju (raje uporabite poševno pisavo). Vse slikovno gradivo in drugi grafični elementi (tabele, sheme) so ustrezno umeščeni tekom besedila.

Slovenija je država koja se nalazi u južnom dijelu Srednje Evrope, naslanja se na područje Alpa a na jugozapadu izlazi na Jadransko more. Alpski dio Slovenije. Detaljna karta Srbije sa mapama gradova, naselja, sela, puteva i autoputeva uz izračunajte udaljenosti i plan puta sa kilometražom.

• Članek upošteva, ki so objavljene na spletni strani revije. • Če oddajate članek v postopek recenziranja, vas prosimo, da upoštevate. • Geografija Slovenije. Gams, I., Vrišer, I.

Ljubljana, Slovenska matica, 501 str. • Geografija. Tržič, Učila International, 682 str. • Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času.

Ljubljana, DZS, 360 str. • Geografski terminološki slovar.

Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 451 str. • Global tourism. (ed.). Oxford itd., Butterworth Heinemann, XXII, 503 str. • Klimatografija Slovenije. Količina padavin.

Obdobje 1951-1990. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 366 str. • Letni pregled turizma 1991. Ljubljana, Zavod republike Slovenije za statistiko, 137 str. • Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Prebivalstvo in gospodinjstva 1948, 1953 in 1971 ter stanovanja 1971. Beograd, Zvezni zavod za statistiko, 502 str.

• Popisni atlas Slovenije 2002. Ljubljana, Založba ZRC, 159 str. • Republika Slovenija – popis 1991. Prebivalstvo po narodnostni pripadnosti. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za statistiko. (Računalniški izpis). • Soil atlas of Europe.

Luxembourg, European communities, European commission European soil bureau network, 128 str. • Statistični letopis Republike Slovenije 2009. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 687 str. • Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, 75 str.

• Violent geographies. Fear, terror, and political violence. Gregory, D., Pred, A.

New York, London, Routledge, 390 str. • The Times atlas of the world.

Nero portable downloads free. London, Times books, 240 str. • Veliki atlas sveta.

Popravljena izd. Ljubljana, DZS, 390 str. • Zakon o varstvu okolja. Uradni list RS, 32, str. • Korošec, V., 2010. Demografski razvoj Haloz po letu 1991 in možnosti regionalnega razvoja. Geografski vestnik, 82, 1, str.

URL: (Citirano 10. • Silvey, R., 2009. Development and geography: anxious times, anemic geographies, and migration. Progress in human geography, 33, 4, str.

URL: (Citirano 12. 4. 2011). • Steinberg, P.E., 2010. Professional ethics and the politics of geographic knowledge.

Political geography, 29, 8, str. URL: (Citirano 12. 4. 2011). • Zupančič, J., 2009. Političnogeografska oznaka Balkana. Dela, 32, str. URL: (Citirano 10.

• Kranjc, J., 2011. Divja odlagališča ob Savi (osebni vir, 15. Preglednice in slike v članku Vse preglednice v članku imajo svoje naslove, ki morajo biti prevedeni tudi v angleški jezik. Vse preglednice so oštevilčene. Med številko in naslovom je dvopičje.

Primer: Preglednica 1: Število prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih Ravno tako imajo vse slike (fotografije, zemljevidi, grafi in podobno) svoje naslove, ki morajo biti ravno tako prevedeni v angleški jezik. Slike so oštevilčene enotno.

Med številko in naslovom je dvopičje. Primer: Slika 1: Rast števila prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih Slika 2: Izsek topografske karte v merilu 1: 25.000, list Kranj Slike so lahko v razmerju 1:1 široke točno 125 mm in visoke največ 180 mm. Za grafične priloge, za katere avtorji nimajo avtorskih pravic, morajo avtorji od lastnika avtorskih pravic pridobiti dovoljenje za objavo. Avtorji naj ob podnapisu dopišejo tudi avtorja slike. Še nekatera pravila in priporočila Naslovi člankov in ostalih prispevkov naj bodo čim krajši.

Avtorji naj se izognejo pisanju opomb pod črto na koncu strani. Pri številih, večjih od 9999, se za ločevanje milijonic in tisočic uporabljajo pike (na primer 12.535 ali 1.312.500). Pri pisanju merila zemljevida se dvopičje piše nestično, torej s presledkom pred in za dvopičjem (na primer 1: 100.000). Med številkami in enotami je presledek (na primer 125 m, 33,4%), med številom in oznako za potenco ali indeks števila pa presledka ni (na primer 12 3, km 2, a 5, 15° C). Znaki pri računskih operacijah se pišejo nestično, razen oklepajev (na primer p = a + c - b- (a + c: b)). Avtorji naj bodo zmerni pri uporabi tujk in naj jih tam, kjer je mogoče, zamenjajo s slovenskimi izrazi (na primer: klima/podnebje, masa/gmota, karta/zemljevid, varianta/različica, vegetacija/rastje, maksimum/višek, kvaliteta/kakovost, nivo/raven, lokalni/krajevni, kontinentalni/celinski, centralni/srednji, orientirani/usmerjeni, mediteranski/sredozemski); znanstvena raven člankov namreč ni v nikakršni povezavi z deležem tujk. Opomba o avtorskih pravicah Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji: • Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom.